Karate – do
Karaté je vzhodnoazijska borilna veščina, ki se je razvila na Okinavi v 19. stoletju, pod vplivom kitajskih borilnih veščin. S popularizacijo in širitvijo karateja na Japonsko so se pod različnimi mojstri začele razvijati nove oblike karateja. Zato se danes izraz karate uporablja za veliko število modernih golorokih borilnih veščin, ki so se razvile na Japonskem od začetkov 20. stoletja dalje pod neposrednim vplivom okinavskega Karateja. Danes so te veščine znane kot različni stili karateja (Shotokan, Shotokai, Vado rju, Kjokushinkai, Shukokai, Sankukai,…).
Ne glede na stil, pa gre v osnovi za goloroko borilno veščino, kar izraža tudi samo ime veščine. Beseda KARATE je sestavljena iz dveh japonskih zlogov: KARA (pomeni prazno) in TE (pomeni roka). Skupaj je to prazna roka, če dodamo zlog DO, kar pomeni pot (vpliv japonskega zen budizma), dobimo popolno pot življenja. KARATE DO – POT PRAZNE ROKE.
Vadbo karateja sestavljajo tri področja:
- stavi, udarci, brce in blokade, ki predstavljajo osnove – kihon,
- gibanja po določenih vzorcih – kate,
- nadzorovana borba oziroma – kumite.
Poleg tehnik vsebuje karate tudi filozofsko plat, tesno povezano z vadbo. Namen karateja je namreč razvoj celega človeka skozi dolgotrajno vadbo, tako v pomenu fizičnega razvoja (zdravje, borba in samoobramba, šport) kakor razvoja osebnosti in doseganja notranjega miru.
Shotokan karate – do
Utemeljitelj shotokan karateja je Gichin Funakoshi, ki je v začetku 20. stoletja prenesel svoj karate z Okinave na Japonsko. Ime shotokan so veščini nadeli učenci Funakoshija. Shoto je bilo ime Funakoshija, s katerim se je podpisoval v pismih, kan pa v prevodu pomeni šolo oz. hišo.
Gichin Funakoshi se je rodil leta 1868 v Shuriju, na Okinawi. Že kot deček se je izobraževal pri dveh slavnih mojstrih tistega časa. Vsak od njiju ga je učil druge okinawske borilne veščine. Pri Azatu Yasutsuneju se je učil Shuri-te in pri Itosuju Yasutsuneju Naha-te. Iz zlitja teh dveh stilov je nekega dne nastal Shotokan karate.
Leta 1917 ga je Ministrstvo za izobraževanje kot njegov sponzor naprosilo, da naredi predstavitev karateja na Japonskem. Zaradi uspeha in navdušenosti občinstva so ga leta 1922 naprosili še za drugo predstavitev. In enako spet tretjič. Tokrat pa je prezentacija bila sploh nekaj posebnega – svojo veščino je predstavil cesarju in njegovi družini osebno! Kasneje se je odločil, da bo ostal na Japonskem, kjer bo poučeval in promoviral svojo veščino.
Gichin Funakoshi je umrl leta 1957. Njegov največji dosežek je kreiranje Shotokan karate stila in njegovo lansiranje na Japonsko in v svet. Poleg tega je napisal tudi čudovit izdelek, knjigo o karateju: Ryukyu Kempo: Karate-do, mojstrsko knjigo Karate-do Kyohan, priročnik Shotokana in avtobiografijo Karate-do: My Way of Life. Omenjene knjige in njegova veščina so več kot izjemna zapuščina sicer zelo skromnega in plemenitega moža.
Shotokan je danes najbolj popularen stil karateja v svetu. Zaznamujejo ga dolgi stavi ter hitri in močni udarci. Zraven gibalnih sposobnosti je znan še po čvrsti morali in etiki. Tudi za to gredo zasluge velikemu mojstru Funakoshiju. Funakoshi je bil plemenit in načelen človek in shotokan je v veliki meri odraz njegovih verovanj in prepričanj.
