Karate – do
Karaté je vzhodnoazijska borilna veščina, ki se je razvila na Okinavi v 19. stoletju, pod vplivom kitajskih borilnih veščin. S popularizacijo in širitvijo karateja na Japonsko so se pod različnimi mojstri začele razvijati nove oblike karateja. Zato se danes izraz karate uporablja za veliko število modernih golorokih borilnih veščin, ki so se razvile na Japonskem od začetkov 20. stoletja dalje pod neposrednim vplivom okinavskega Karateja. Danes so te veščine znane kot različni stili karateja (Shotokan, Shotokai, Vado rju, Kjokushinkai, Shukokai, Sankukai,…).
Ne glede na stil, pa gre v osnovi za goloroko borilno veščino, kar izraža tudi samo ime veščine. Beseda KARATE je sestavljena iz dveh japonskih zlogov: KARA (pomeni prazno) in TE (pomeni roka). Skupaj je to prazna roka, če dodamo zlog DO, kar pomeni pot (vpliv japonskega zen budizma), dobimo popolno pot življenja. KARATE DO – POT PRAZNE ROKE.
Vadbo karateja sestavljajo tri področja:
- stavi, udarci, brce in blokade, ki predstavljajo osnove – kihon,
- gibanja po določenih vzorcih – kate,
- nadzorovana borba oziroma – kumite.
Poleg tehnik vsebuje karate tudi filozofsko plat, tesno povezano z vadbo. Namen karateja je namreč razvoj celega človeka skozi dolgotrajno vadbo, tako v pomenu fizičnega razvoja (zdravje, borba in samoobramba, šport) kakor razvoja osebnosti in doseganja notranjega miru.
Shotokan karate – do
Utemeljitelj shotokan karateja je Gichin Funakoshi, ki je v začetku 20. stoletja prenesel svoj karate z Okinave na Japonsko. Ime shotokan so veščini nadeli učenci Funakoshija. Shoto je bilo ime Funakoshija, s katerim se je podpisoval v pismih, kan pa v prevodu pomeni šolo oz. hišo.
Gichin Funakoshi se je rodil leta 1868 v Shuriju, na Okinawi. Že kot deček se je izobraževal pri dveh slavnih mojstrih tistega časa. Vsak od njiju ga je učil druge okinawske borilne veščine. Pri Azatu Yasutsuneju se je učil Shuri-te in pri Itosuju Yasutsuneju Naha-te. Iz zlitja teh dveh stilov je nekega dne nastal Shotokan karate.
Leta 1917 ga je Ministrstvo za izobraževanje kot njegov sponzor naprosilo, da naredi predstavitev karateja na Japonskem. Zaradi uspeha in navdušenosti občinstva so ga leta 1922 naprosili še za drugo predstavitev. In enako spet tretjič. Tokrat pa je prezentacija bila sploh nekaj posebnega – svojo veščino je predstavil cesarju in njegovi družini osebno! Kasneje se je odločil, da bo ostal na Japonskem, kjer bo poučeval in promoviral svojo veščino.
Gichin Funakoshi je umrl leta 1957. Njegov največji dosežek je kreiranje Shotokan karate stila in njegovo lansiranje na Japonsko in v svet. Poleg tega je napisal tudi čudovit izdelek, knjigo o karateju: Ryukyu Kempo: Karate-do, mojstrsko knjigo Karate-do Kyohan, priročnik Shotokana in avtobiografijo Karate-do: My Way of Life. Omenjene knjige in njegova veščina so več kot izjemna zapuščina sicer zelo skromnega in plemenitega moža.
Shotokan je danes najbolj popularen stil karateja v svetu. Zaznamujejo ga dolgi stavi ter hitri in močni udarci. Zraven gibalnih sposobnosti je znan še po čvrsti morali in etiki. Tudi za to gredo zasluge velikemu mojstru Funakoshiju. Funakoshi je bil plemenit in načelen človek in shotokan je v veliki meri odraz njegovih verovanj in prepričanj.
Barve in stopnje pasov
Različni stili in različne karate zveze uporabljajo različne stopnje in barve pasov. Vsem je skupno to, da se stopnje delijo na šolske (KYU) pasove in mojstrske (DAN) pasove. Spodaj je prikazana lestvica pasov, ki se uporablja v našem društvu. Lestvica je urejena po vrsti, od začetniških do naprednejših stopenj. Za vsako doseženo stopnjo pasu (začenši z 10. KYU) mora kandidat uspešno opraviti izpit pred izpitno komisijo.
Šolski (KYU) pasovi
| Stopnja | Barva pasu |
|---|---|
| 10. KYU | Beli pas z eno rdečo črtico |
| 9. KYU | Beli pas z dvema rdečima črticama |
| 8. KYU | Rumeni pas |
| 7. KYU | Oranžni pas |
| 6. KYU | Zeleni pas |
| 5. KYU | Modri pas |
| 4. KYU | Vijoličasti pas |
| 3. KYU | Rjavi pas z eno črno črtico |
| 2. KYU | Rjavi pas z dvema črnima črticama |
| 1. KYU | Rjavi pas s tremi črnimi črticami |
Mojstrski (DAN) pasovi
| Stopnja | Barva pasu |
|---|---|
| 1. DAN | Črni pas (Shodan) |
| 2. DAN | Črni pas (Nidan) |
| 3. DAN | Črni pas (Sandan) |
| 4. DAN | Črni pas (Yondan) |
| 5. DAN | Črni pas (Godan) |
| 6. DAN | Črni pas (Rokudan) |
| 7. DAN | Črni pas (Nanadan) |
| 8. DAN | Črni pas (Hachidan) |
| 9. DAN | Črni pas (Kudan) |
| 10. DAN | Črni pas (Judan) |
Za napredovanje med posameznimi mojstrskimi (DAN) stopnjami je običajno potrebnih več let treningov. Višje DAN stopnje je tako mogoče doseči le po nekaj deset letih redne vadbe in udeležbe na mednarodnih izobraževanjih in seminarjih.
Kata
Pomemben del karate-do vadbe predstavljajo kate: to so vzorci gibanja, urejeni v natančno določena zaporedja napadalnih in obrambnih gibov in položajev. Kata se izvaja individualno in predstavlja spopad z navideznimi nasprotniki. Za kvalitetno izvedbo kate ne zadostuje le natančno poznavanje zaporedja gibov in položajev, temveč je pomembno še pravilno dihanje, ritem, hitrost, ravnotežje, moč izvedbe, usmerjenost pozornosti (chakugan) in koncentracija, pa tudi vizualizacija nasprotnikov oziroma razumevanje pomena vsakega posameznega giba in položaja. Podrobno analizo pomena posameznih delov kate imenujemo bunkai. Bunkai običajno izvajamo in vadimo s pomočjo enega ali več trening partnerjev (“nasprotnikov”).
Različni stili karateja poznajo različne kate; v vseh stilih je okrog 100 kat. Določene kate se – z nekaterimi razlikami – pojavljajo v več stilih. Posamezna kata obsega nekaj deset premikov v prostoru (korakov), značilnost vsake kate pa je, da se zaključi (skorajda) na istem mestu, kot se začne.
V nadaljevanju je naštetih 27 najpomembnejših kat, kot jih pozna shotokan karate-do:
- Heian Shodan
- Heian Nidan
- Heian Sandan
- Heian Yondan
- Heian Godan
- Tekki Shodan
- Tekki Nidan
- Tekki Sandan
- Bassai Dai
- Bassai Sho
- Kanku Dai
- Kanku Sho
- Jion
- Jiin
- Empi
- Jitte
- Hangetsu (seishan)
- Gankaku (Chinto)
- Chinte
- Sochin
- Meikyo (Rohai)
- Nijushiho
- Unsu
- Wankan
- Gojushiho Dai
- Gojushiho Sho
- Koryu Gankaku (Gankaku Sho)
Kumite
Kumite predstavlja enako pomemben del karate-do vadbe kakor kata. Za razliko od kate, ki jo karateist izvaja individualno proti namišljenim nasprotnikom, je kumite uporaba tehnik iz kate proti enemu ali več resničnim nasprotnikom. Kumite torej predstavlja aplikacijo kate.
Kumite v osnovi delimo v dve kategoriji:
- yakusoku kumite (dogovorjeni kumite), kjer je napad vnaprej dogovorjen in znan
- jiyu kumite (prosta borba), kjer nasprotnika prosto izvajata napadalne in obrambne tehnike.
Pod yakusoku kumite spadajo:
- gohon kumite
- sanbon kumite
- kihon ippon-kumite
- kaeshi ippon-kumite
- jiyu ippon-kumite
- okuri jiyu ippon-kumite
- happo kumite
- kumite gata
Jiyu kumite pa lahko delimo še na:
- kyogi kumite (sport)
- shiai kumite (budo)